Povzetki projektov

Zgodba o soli – idejna zasnova urbanistične ureditve in revitalizacije Sečoveljskih solin

Žaklin Križaj, UL FA 
zaklin.krizaj@gmail.com

Sečoveljske soline predstavljajo zgodovinsko kulturni ostanek pričevanja časa ter pomena soli kot belega zlata v preteklosti. Bogat zaslužek iz soli, je omogočil rast mesta Piran. Zaradi izjemnega pomena soli za samo mesto Piran dolgujemo solinam revitalizacijo in povrnitev njihove vrednosti.

Magistrsko delo s subtilnim pristopom in tehtnim premislekom na podlagi analiz obravnava vprašanje revitalizacije opuščenih solinarskih hišk in območja solin ter ohranja spoštljiv odnos do naravne in kulturne krajine. Solinarske hiše obenem predstavljajo edinstveno tovrstno arhitekturo v Sloveniji in izjemno redkost v svetovnem merilu. Avtentičnost in specifičnost okolja s številnimi omejitvami so pri snovanju magistrske naloge pomenile svojevrsten izziv. 

Preplet preteklosti in sodobnosti se kaže v programski zasnovi, ki vtke butični turizem v ponovno oživitev opuščenih delov solin. Soline in sol približa obiskovalcem skozi občutenje zvokov solin, veličastne vedute, opazovanja ptic, vodene oglede, umetniška dela, istrsko kulinariko in tematske delavnice ter ponudi ekološko butično bivanje umetnikom, novodobnim solinarskim družinam in vsem tistim, ki cenijo avtentičnost solin. 

Sodobna, a zadržana arhitektura vključuje ruševine, jih poudari in dopolni z minimalistično zasnovo. Z ohranjanjem proporcev preteklosti, vključujoč sodobne naravne materiale, se stke hkratna povezava in ločnica med obstoječim in novim. S pomočjo revitalizacije solinarskih hišk dobijo soline novo zgodbo o soli.

Biografija
Leta 2010 se je Žaklin Križaj po končani gimnaziji vpisala na študij arhitekture v Ljubljani. Želja po različnih pristopih in pogledih v arhitekturi jo je leta 2014 vodila v Madrid, kjer se je leto dni izobraževala na temo različnih prenov. Avtorico je že od nekdaj zanimalo, zakaj se določeni objekti in prostori zapustijo in pustijo propadu ter kako jih oživiti. Delo na različnih projektih ter v različnih birojih jo je vodilo do raziskovanja kulturne dediščine in identitete posameznih krajev. Svoja zanimanja je nadgradila v svoji magistrski nalogi, kjer je iskala ravnovesje med tem, kako ohraniti identiteto nekega kraja, obenem pa dodati pečat današnjega časa. 

Mentorica
izr. prof. dr. Sonja Ifko

Študijski program in stopnja
Arhitektura, enovit magistrski študij

Marija, ki doji dete: kretsko-beneška ikona v ljubljanski Narodni galeriji

Magdalena Mezeg, UL FF
magdalena.mezeg@gmail.com

Magistrsko delo obravnava ikono Marija, ki doji dete, hranjeno v slovenski Narodni galeriji. Provenienca ikone pred letom 1947 ni znana, po tem letu pa je okrnjena do leta 1974, ko jo prevzame Narodna galerija v Ljubljani. Namen pričujoče naloge je obravnava ikone z različnih zornih kotov, s tem pa njena postavitev v širši umetnostnozgodovinski kontekst. Za obravnavo ikone so v nalogi ključna tri področja: slikarski izvor ikone in poimenovanje slikarstva, kateremu ikona pripada, kompleksen ikonografski motiv ter provenienca ikone. Po opisu ikone in okvirja sledi poglavje, v katerem je na podlagi konservatorsko-restavratorske fotodokumentacije iz leta 1974 ter UV in IR fotografij v nalogi analizirano stanje ikonske plošče in okvirja ter puncirano okrasje ikone. V drugem delu naloge sledi poglavje o praksi čaščenja vzhodnih ikon na Zahodu, zatem pa je orisana problematika slikarstva, ki mu je ikona v do sedaj obravnavani literaturi pripisana, ter poglavje o nastanku in značilnostih te slikarske govorice. Predzadnje poglavje razčleni kompleksen ikonografski motiv ikone, zadnje poglavje pa se poglobi v provenienco ikone.

Biografija
Magdalena Mezeg, magistra umetnostne zgodovine, se je rodila leta 1994 v Ljubljani. Že zgodaj jo je pritegnila glasbena umetnost, zato se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je študirala violino. Po končanem gimnazijskem izobraževanju leta 2013 se je odločila za nadaljevanje študija na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti UL, kjer je leta 2017 diplomirala in leta 2020 magistrirala. V času študija je bila vključena v interdisciplinarni projekt Začutiti umetnino, po študiju pa je na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju sodelovala pri projektu izdelave konservatorskega načrta za prenovo območja starega mestnega jedra Kranja.

Mentorica
doc. dr. Renata Novak Klemenčič

Študijski program in stopnja
Umetnostna zgodovina– enopredmetna nepedagoška, druga stopnja

Vpliv pH na stabilnost izbranih barvil in pigmentov

Matija Povh, UL FKKT
matija.povh70@gmail.com

Razkislinjenje je pomemben konservatorski postopek za upočasnitev razgradnje papirja. Bistvo postopka je zvišanje pH vrednosti papirja iz kislega v šibko alkalno območje in s tem upočasnitev razgradnje papirja zaradi kislinske hidrolize celuloze. To lahko dosežemo z uporabo različnih sredstev za razkislinjenje. Pri postopku moramo biti pozorni na stabilnost prisotnih barvil in pigmentov, ki lahko ob prehodu iz kislega v alkalno območje spremenijo barvo. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšen je vpliv različnih sredstev za razkislinjenje na stabilnost nekaterih barvil in pigmentov. Pripravil sem vzorce barvil in pigmentov na papirju, jih obdelal z različnimi vodnimi in brezvodnimi sredstvi za razkislinjenje ter izmeril spremembo barve na spektrofotometru. Po analizi rezultatov sem ugotovil, da je do največjih sprememb v barvi prišlo pri obdelavi z vodno raztopino kalcijevega hidroksida, sledila je vodna raztopina kalcijevega hidrogenkarbonata, pri obdelavi s suspenzijo Bookkeeper pa do sprememb skoraj ni prišlo, zato sem razkislinjenje ponovil in vzorcem ponovno izmeril barvo po termično pospešeni razgradnji pri 80 °C in 65-% relativni vlažnosti za en teden. Opazil sem, da je po termično pospešeni razgradnji prišlo do večjih sprememb barve pri obdelavi s suspenzijo Bookkeeper. Ugotovil sem, da so organska barvila in pigmenti praviloma manj stabilni od anorganskih.

Biografija
Matija Povh se je rodil 29. 4. 1997 v Postojni, živi v Sežani. Njegovo zanimanje za kemijo se je začelo že v petem razredu osnovne šole. Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v šolskem centru Srečka Kosovela v Sežani in jo zaključil z zlato maturo. Študij je nadaljeval na UL FKKT in ga leta 2020 tudi uspešno zaključil s pridobljenim nazivom diplomiran univerzitetni kemik. Trenutno študij nadaljuje na magistrskem študiju kemije. Poleg šolanja tudi balina, nanizal je že vrsto športnih uspehov, največji je drugo mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v štafeti leta 2015 v Casablanci.

Mentorici
prof. dr. Irena Kralj Cigić, dr. Jasna Malešič

Študijski program in stopnja
Kemija, prva stopnja

Propadanje lesenih skulptur parka Forma viva iz Kostanjevice na Krki: konservatorsko-restavratorske smernice

Ana Sterle, Lara Skukan, UL ALUO
ana.sterle96@gmail.com
lara.skukan08@gmail.com

Projekt se osredotoča na problematiko zunanjih lesenih skulptur iz parka Forma viva v Kostanjevici, ki so bile obravnavane v sklopu evropskega projekta Erasmus+ – Re-Forma Viva.

Park skulptur v Kostanjevici je kiparski simpozij, ki je potekal letno od 1961 do 1988 in na vsaki dve leti od 1998. V tem obdobju je iz lokalnega hrasta nastalo več kot 100 skulptur.

Glavni problem skulptur iz parka predstavlja material – les, ki je postavljen v vlažno okolico nekdanjega samostana. Njegovo življenjsko dobo namreč pogojujejo fizikalni in biološki dejavniki, ki jih nekateri umetniki niso upoštevali pri snovanju svojih umetnin, predvsem zaradi umetniške svobode. Vsi ti vidiki, skupaj s finančnimi nezmožnostmi galerije/lastnika, so privedli do propada številnih umetnin, tiste, ki še stojijo, pa potrebujejo konservatorsko-restavratorske posege in/ali redno vzdrževanje.

S tem v mislih smo ustvarili grafično dokumentacijo izbranih umetnin v 2D in 3D perspektivi, ki je močno prispevala k vizualnemu zajemanju poškodb in stanja. Po sodobnih konservatorskih merilih nam je uspelo oblikovati smernice, ki zajemajo priporočila za umetnike ob nastajanju novih kipov, temeljito konservatorsko-restavratorsko dokumentacijo, predlog posega in monitoring, ki bodo pomagale zaposlenim v parku Forma viva pri nadaljnjem oskrbovanju in snovanju novih umetnin.

Biografija
Ana Sterle (rojena v Ljubljani, 11. oktobra 1996) je leta 2015 začela študij Konserviranja in restavriranja likovnih del na UL ALUO. Leta 2019 je študirala konserviranje in restavriranje plastike, stekla, kovine in sodobne umetnosti na ESAPA v Španiji in isto leto diplomirala na UL ALUO. Zdaj je študentka magistrskega programa Konserviranje/restavriranje slik in polikromirane plastike na UL ALUO.

Lara Skukan (rojena v Ljubljani, 19. oktobra 1996) je leta 2015 začela študij Konserviranja in restavriranja likovnih del na UL ALUO, na kateri je diplomirala leta 2019. Zdaj je študentka magistrskega programa Konserviranje/restavriranje slik in polikromirane plastike na UL ALUO.

Mentorji
prof. mag. Tamara Trček Pečak, prof. dr. Denis Trček 

Študijski program in stopnja
Konserviranje in restavriranje likovnih del, druga stopnja

Primerjava različnih testnih papirjev za določitev vsebnosti alkalne zaloge

Ana Šiško, UL FKKT
as1537@student.uni-lj.si

Papir, izdelan v obdobju med letoma 1850 in 1990, ima pogosto pH vrednost v kislem območju. Kisline, prisotne v papirju, pospešijo razgradnjo celuloze in s tem papirja, kar vodi do hitrega slabšanja mehanskih lastnosti papirja. Papir postaja vse bolj krhek in neuporaben, saj rokovanje z njim povzroča dodatne poškodbe gradiva. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) od leta 2013, z namenom podaljšanja življenjske dobe, pošiljajo večje količine knjižničnega gradiva v postopek masovnega razkislinjenja. Cilj postopka je zvišanje pH vrednosti papirja oziroma nevtralizacija kislin in vnos alkalne zaloge, ki podaljša obstojnost papirja.

V diplomskem delu sem ovrednotila učinkovitost masovnega razkislinjenja izbrane pošiljke knjig iz NUK‑a. Meritve pH vrednosti na površini papirja sem lahko opravila neposredno na arhivskih izvodih monografskih publikacij. Na knjigah, izdelanih med letoma 1949 in 1984, sem preverila, ali so primerne za razkislinjenje oziroma ali ima papir v knjigah pH vrednost v kislem območju. Meritve vsebnosti alkalne zaloge pa sem opravila na papirjih iz knjig, namenjenih za odpis, iz obdobja med letoma 1887 in 1969, ter na dveh različnih vrstah testnih papirjev, ki so bili vstavljeni v knjige. Izmerila sem tudi pH vrednosti papirjev v raztopini pred razkislinjenjem in po njem. 

Biografija
Ana Šiško (rojena 14. 6. 1997 v Novem mestu) je obiskovala Osnovno šolo Grm, kjer se je začela udeleževati tekmovanj iz znanja kemije. Leta 2012 se je vpisala na Gimnazijo Novo mesto, in sicer smer splošna gimnazija. Leta 2016 je šolanje zaključila z uspešno opravljeno splošno maturo. Istega leta se je vpisala na UL FKKT, smer kemija. V študijskem letu 2019/2020 je končala prvo stopnjo študija z uspešnim zagovorom diplomskega dela. V študijskem letu 2020/2021 nadaljuje študij kemije na magistrski stopnji. 

Mentorici
prof. dr. Irena Kralj Cigić, dr. Jasna Malešič

Študijski program in stopnja
Kemija, prva stopnja

Papirnate prihodnosti

Emilija Aleksijoska, Ema Hribar, Klemen Kranjec, Paulina Labat, Aleš Lesjak, Kristina Vončina, Valerie Wernerová, Teodora Zdeličan, UL FA
kristina.voncina@gmail.com

Industrijska območja so tista, kjer so se razmere večinoma tako spremenile, da je proizvodnja zahtevala novoprilagojene prostore, historične strukture pa opuščene nudijo priložnosti za nove vsebine in programe. Ob tem pa se je pomembno zavedati nujnosti ohranjanja pričevalnosti in dediščine obdobja, ki so ga obvladovale razmere intenzivne industrializacije. Tovarniške hale, rudarska območja, infrastrukturni kompleksi so pomembni pričevalci preteklega in zato tudi ključni gradniki sodobne identitete. Narekovali so razvoj prostora in usmerjali življenje. Zato je pomemben premislek, kako ta spomin ohranjati in kako ga vključevati v nove realnosti, ki jih prinaša sodobnost. Še posebej je to pomembno tam, kjer je industrija ključno oblikovala celoten kraj in se je ta prepletenost ohranila vse do danes. Vevče s papirnico so natanko tak primer večstoletnega sožitja med krajem in tovarno.

Skozi raziskovalno in projektno delo posameznikov in skupin študentov so se izoblikovali različni scenariji prihodnje rabe in revitalizacije kompleksa Papirnice Vevče. Oblikovali smo različne scenarije ohranjanja, obnove in nadgradnje prostorov in ambientov, katerih ključni sestavni deli so tudi dvorišča, nabrežja, vhodi in terase. Kompleks je postal enakovreden splet zunanjih in notranjih prostorov, majhnih sob in ogromnih dvoran, tranzitnih javnih površin in izoliranih nadzorovanih prostorov. To je prostorska, arhitekturna izpeljanka gospodarne prerazporeditve tveganj.

Biografija
Emilija Aleksijoska, rojena 24. julija 1997 v Ohridu, Makedoniji, je končala osnovno in srednjo šolo v domačem mestu. Leta 2016 se je vpisalа na Fakulteto za arhitekturo na Univerzi "Sv. Cirila in Metoda" v Skopju, kjer je končala dodiplomski študij. Od leta 2019 je študentka na UL FA. Zanimajo jo različna področja povezana z arhitekturo, še posebej prenova v arhitekturi, umetnost, oblikovanje in moda.

Ema Hribar, rojena v Ljubljani, je študentka 4. letnika arhitekture. Leta 2017 se je vpisala v prvi letnik UL FA. Od začetka šolanja se zanima za umetnost in arhitekturo, specifično za tematike s področja arhitekturne dediščine, oblikovanja in urbanizma. V prostem času rada slika in kipari. V prihodnosti si želi, da bo njeno delo preplet arhitekture in drugih umetnosti.

Klemen Kranjec je 24-letni absolvent UL FA. Prihaja iz Posavja, arhitekturo prihodnosti vidi v pametnih inštalacijah, proceduralnem modeliranju in souporabi sodobnih materialov.

Pauline Labat je 21-letna študentka arhitekture. Trenutno začenja s petim in zadnjim letnikom arhitekture na Montpellier v Franciji. V četrtem letniku je v okviru Erasmus izmenjave obiskovala dva semestra na UL FA. Zanima jo področje prenove in ohranjanja kulturne dediščine v povezavi s trajnostnim razvojem.

Aleš Lesjak je študent na UL FA. V študijskem letu 2020/2021 je obiskoval peti letnik arhitekture. Po zaključeni osnovni šoli je obiskoval umetniško gimnazijo na I. gimnaziji v Celju in se v študijskem letu 2015/2016 vpisal v prvi letnik na fakulteti. Zanima se za fotografijo, akustiko, detajl in oblikovanje v arhitekturi ter za akvaristiko in botaniko.

Kristina Vončina je 23-letna študentka na UL FA. V študijskem letu 2020/2021 je obiskovala četrti letnik arhitekture. Prihaja iz Ljubljane. Zanimajo jo različna področja arhitekture; teorija, scenografija, urbanizem in z njim povezana problematika. V prihodnosti si želi živeti v velikem mestu, znotraj katerega bo delovala kot aktivistka na področju arhitekturne problematike, ohranjanja arhitekturne dediščine in trajnostnega razvoja mest.

Valeria Wernerova prihaja iz Češke in je študentka četrtega letnika arhitekture na tehniški univerzi v Brnu. Zanimajo jo različna področja arhitekture, umetnosti, oblikovanja in urbanizma. Leta 2020 je v okviru Erasmus izmenjave en semester obiskovala Fakulteto za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani.

Teodora Zdeličan je študentka arhitekture v Ljubljani. Rojena je v Puli, v Poreču pa živi že vseh 25 let svojega življenja. Arhitekturo je za svoj poklic izbrala že v vrtcu, zato si je že v srednji šoli zastavila pot v tej smeri. Izobraževanje je nadaljevala na Fakulteti za arhitekturo, kjer odkriva svoj odnos in ljubezen do dediščine. Verjame, da je razlog za to povezanost z dediščino, s katero je rasla. Njena želja za prihodnost je življenje in delo, ki omogoča ukvarjanje z dediščino in njenim prostorom ter ustvarjanje doma kot prostora za ljudi od ljudi.

Mentorji
izr. prof. dr. Sonja Ifko, dr. Miloš Kosec

Študijski program in stopnja
Arhitektura, enovit magistrski študij